Večina podjetnikov ve, da je potrebna davčna blagajna le v primeru, da poslujejo z gotovino. Nekateri so se zato odločili, da z gotovino raje ne bodo poslovali in bodo prejemali plačila le na transakcijski račun, večinoma pa to seveda ni mogoče. Se je mogoče uvedbi davčne blagajne izogniti, če se odločimo, da z bankovci in kovanci ne bomo imeli opravka? Tudi to ne velja vedno.
Ali davčna blagajna odpade, če ste iznajdljivi?
Elegantna rešitev za marsikaterega spretnega podjetnika se je zdela odločitev za plačevanje s kreditnimi karticami ali preko plačilnih sistemov, kot je PayPal, saj tako ni opravka z gotovino. Vendar je davčna blagajna pri njiju kljub temu potrebna – ne gre namreč za plačila naravnost na transakcijski račun, za katera je ne potrebujete. Tudi v primeru, da imate na primer spletno prodajalno, je treba za vsako prejeto plačilo še vedno izstaviti račun, ki mora biti tudi davčno potrjen. Plačilo s plačilno, kreditno kartico, PayPalom in podobno se v primeru uporabe davčnih blagajn torej ne šteje za negotovinsko.
Komu se potrjevanje računov odpiše?
V prvi vrsti so davčne blagajne nepotrebne za tiste »velike« nosilce, pri katerih govorimo o neki kontinuirani porabi, ki je izmerljiva. Dobava električne energije, dobava zemeljskega plina, internet in podobno že spadajo sem. Prav tako ni davčno potrjenih računov za prodajo na avtomatih, za vplačila listkov za igre na srečo, pri prodaji periodičnega tiska, polnjenju telefonskih kartic neposredno preko omrežja, pri prodaji znamk, sodnih kolekov, vrednotnic, vozovnic za avtobuse, vlake in žičnice.
Res je, marsikaterega podjetnika ali prodajalca to pošteno jezi – majhna podjetja bodo morala skrbeti za davčno potrjene račune, pošti, železnicam, elektru in podobno pa tega ni treba.
Brez davčne blagajne bodo lahko shajali tudi nekateri »majhni«, na primer tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, prav tako pa kmetje, čebelarji in gozdarji za prodajo osnovnih izdelkov. To pomeni, da so jabolka, med in les na nepotrjenem računu, jabolčni sok, medenjaki in leseno ostrešje pa že na računu, izdanem z davčno blagajno. Mnenje, da branjevka davčne blagajne za prodajo doma pridelanih izdelkov ne potrebuje, torej drži le do neke mere – če so ti izdelki že predelani, je davčna blagajna kljub temu nujna.
Zagotovo so davčne blagajne najbolj problematične za tiste, ki opravljajo svojo prodajo od vrat do vrat oziroma na terenu, kamor velja poleg akviziterjev prišteti tudi zavarovalniške zastopnike in celo poštarje, ki nam dostavljajo pošiljke s plačilom po povzetju.
