Seveda med ta področja sodijo tudi finance, ki so največkrat zelo visoko na listi prioritet vsakega para. Družinski proračun mora biti vzdržen. Položnic in drugih računov nikoli ne zmanjka, tu je še strošek za hrano, transport, otroci in vse ostalo, kar sodi v resno partnersko razmerje.

Denar v skupen predal?

Nekateri pari se že na začetku zveze dogovorijo, da bodo imeli skupne finance. Se pa ta pojem nekoliko razlikuje od para do para. Nekateri celoten mesečni zaslužek dajo v en predal ali pa še raje – na skupen bančni račun, od koder se črpajo sredstva za vse tisto, kar je potrebno kupiti ali plačati.

Na ta način pa se zgodi, da posameznik izgubi svojo finančno svobodo in se skozi čas pričenja počutiti omejenega. V tem primeru bi bila zagotovo boljša rešitev, da seštejeta vse stroške in na račun vsak mesec položita ustrezno količino denarja. Tako še vedno nekaj ostane za lastne potrebe in ni treba venomer spraševati, ali lahko to in ono.

Denar je velikokrat vir težav

Prav zaradi denarja se veliko parov spre in celo razide. Razlogi znotraj tega pa so lahko zelo različni. Ali partner denar troši za reči, ki niso potrebne, uživa alkohol, ali pa je morda zasvojen z nakupovanjem. Sploh ni pomembno, kajti rezultat je navadno kar podoben.

Ravno zaradi tega je potrebno že na začetku ugotoviti, kateri model upravljanja s financami bi bil pravšnji za posamezen par. Seveda ni nepomembno tudi, koliko posameznik mesečno zasluži, saj ne gre pričakovati, da bo lahko partner, ki prejema precej manjšo plačo, prispeval enako. To pa je v prihodnosti znova lahko eden od kamnov spotike.

Prednosti skupnih financ

Čeprav je morda videti, da skupne finance niso dobra odločitev, pa lahko rečemo, da vse prej kot to. Veliko parov namreč zelo uspešno upravlja s premoženjem na ta način. Nikoli ni težav z nabavo hrane, položnice so plačane, otroci preskrbljeni, obenem pa se skozi leto nabira še denar za dopust.

Če oba prispevata po svojih močeh in na način, ki je bil dogovorjen na začetku, ne bi smelo priti do težav. Je pa res vse odvisno od same formule, koliko kdo zasluži, prispeva in tudi osebno potroši izven okvirjev stroškov za družino. Kakorkoli pa, brez odkrite komunikacije ne bo šlo.

Prevelike razlike?

Če partnerja v službi zaslužita dokaj podobno plačo, s skupnimi financami načeloma ne bi smelo biti težav. Te pa postanejo izrazite, ko je razlika med plačama takšna, da tistemu z boljšo plačo po plačilu računov morda ostane celo toliko denarja, kolikor ga drugi partner zasluži.

V tem primeru se kaj hitro zgodi, da si eden od partnerjev predstavlja nekoliko bolj razkošen slog življenja, medtem ko drugi ob njem skorajda životari. O vsem tem se je potrebno pogovoriti pred vstopom v resno zvezo, čeprav – po pravici povedano – do teh razlik lahko pride tudi kasneje.

Skupni varčevalni račun

Še ena oblika skupnih financ je lahko skupni varčevalni račun. Takšen račun par odpre v primeru, da denimo živi v najemu in si želi kupiti svoje stanovanje. Zavežeta se, da bosta pridno varčevala in vsak mesec odvajala določen znesek na varčevalni račun s tem namenom.

Seveda pa je potrebno pred tem misliti tudi na nekoliko bolj negativno plat življenja. Lahko se namreč pripeti, da se razideta in pride do spora glede tega denarja. Prav zato je najbolje, da se na začetku ustvari nek overjen dokument, ki priča o tem, da si denar na tem računu delita na pol.

The post Skupne finance s partnerjem: da ali ne? appeared first on ZES.si.

Še več. Kaj lahko se pripeti, da bomo utrpeli precejšnje finančne posledice. Seveda pa to še ne pomeni, da vlaganje v kriptovalute ni smiselno. Zagotovo je, a pod kakšnimi pogoji? Potrebnega je kar nekaj znanja in informacij s tega področja, sicer se lahko še kako hitro opečemo. In katere so najpogostejše napake pri investiranju v kriptovalute?

1. Nepoznavanje kripto sveta

Prva od večjih napak pri vlaganju denarja v kriptovalute je vsekakor nepoznavanje tega sveta in še bolj nepoznavanje posameznih kriptovalut. Ni vse v Bitcoinu, pa tudi ne v kakšni drugi kriptovaluti, ki je v določenem obdobju pretresla trg.

Preden vložimo nekaj denarja v to panogo, je potrebno nabrati veliko informacij in se šele nato odločiti, ali bomo (in koliko) vložili v posamezno kriptovaluto. Dejstvo je, da se med seboj zelo razlikujejo, prav tako pa je ogromno različnih in vsaka zase ponujajo nekaj mamljivega, a po drugi strani neznanega.

2. Previsoki vložki

Enako kot to velja za vlaganje na borzi in nakupovanje vrednostnih papirjev, velja tudi za trg kriptovalut. Ne vlagajte denarja, ki si ga ne morete privoščiti izgubiti. Torej, v kriptovalute vložite le toliko, kolikor ste pripravljeni »odpisati«, takoj ko boste nakup opravili.

Nikar vanje ne vlagajte svojih prihrankov za hišo ali stanovanje. Vsekakor pa naštetega ne prodajajte za to, da bi kupili kriptovalute. Enako velja za avtomobile in druge vrednejše reči.

3. Prepozna akcija

Tako kot vsaka naložba je tudi naložba v kriptovaluto lahko terminsko bolj ali manj ugodna. Najslabša poteza bi bila vsekakor, če bi neko kriptovaluto opazovali, se navduševali ob njeni strmi rasti ter se odločili za nakup, ko bi se vam zdelo, da je dosegla zavidljive številke.

V kriptovaluto se splača vložiti takrat, ko je ta na pričetku predvidenega vzpona. Najbolj izkušeni mački s tega področja vedno vedo, ali je še kaj prostora za rast ali pa bo vse skupaj obmirovalo, morda šlo celo še navzdol.

4. Vlaganje preko nepreverjenih kanalov

Preden se lotite trgovanja s kriptovalutami, vedno preverite kanal, preko katerega boste vlagali, oziroma preverite aplikacijo, ki vas je pritegnila. Namenski forumi vam bodo dali vedno dovolj informacij, da se boste poučili o tem, katere so zaupanja vredne in katere morda nekoliko manj.

5. Nizka cena, velika priložnost?

Nikakor ne! Nikoli ne vlagajte v kriptovaluto zgolj zato, ker je še na začetku in je njena cena nizka. Najprej preverite, kakšen je njen načrt, na katero področje cilja in kakšna tehnologija stoji za njo. Če je nekaj poceni, še ne pomeni, da bo zraslo. Ostanite zbrani in se informirajte, preden se pripeti, da bi izgubili svoj vložek.

The post 5 napak pri investiranju v kriptovalute appeared first on ZES.si.

Recesija navadno traja od 6 do 18 mesecev in zelo pomembno je, kako v tem času gospodarimo s svojim denarjem. Pojavijo se vprašanja, ali kupovati ali prodajati, ter kam investirati denar v času recesije.

Če za recesijo navadno krivimo banke, pa bo na tokratno v 2020 močno vplival tudi koronavirus. Podjetja zapirajo svoja vrata, prihaja do večjega števila odpuščanj, zavod za zaposlovanje se polni in prodaja večine nenujnih dobrin se je ustavila. Kljub temu pa to ne pomeni, da ni možno pametno investirati svojega denarja.

Ker na borznih trgih v času recesije in padcih vrednosti posameznih delnic pride tudi do precej paničnih reakcij vlagateljev, se zgodi naslednje. Prej dobro stoječe delnice se panično prodajajo po ceni, ki pred tem nikakor ne bi bila sprejemljiva. Masovna razprodaja pa njihovo vrednost samo še znižuje. Če imate v ozadju seveda finančna sredstva namenjena trgovanju, potem je to čas za vas.

Razmislite, katera so tista podjetja ali surovine, ki trenutno sicer izgubljajo vrednost, a jo bodo po koncu krize vsekakor dobile nazaj. V času recesije prodajajo najbolj panični vlagatelji. To so tisti, ki se na borzi »igrajo« s celotnim premoženjem, in tisti, ki morda niso dovolj poučeni o trgovanju. Ob izrazitih padcih vrednosti se prestrašijo, da bodo ostali brez vsega, in se v trenutku odločijo za prodajo ne glede na trenutno vrednost.

Če imate prihranjen denar, ki ga ne potrebujete za svoje preživetje, boste takrat lahko kupovali poceni in v določenem času močno oplemenitili svoj vložek. Borzni »čarovnik« Warren Buffett je nekoč dejal:

Bodite pogumni takrat, ko je druge strah.  – Warren Buffett

A pozor, investirajte svoj denar le v primeru, da ste pripravljeni za njegovo oplemenitev čakati tudi več let. Povsem možno je, da bodo vrednosti delnic prej še nekaj časa padale. Skratka, investirajte samo v primeru, da to počnete z denarjem, ki ne pomeni vašega osnovnega preživetja. V primeru večje količine denarja, namenjenega za vlaganje, razmislite o nakupu nepremičnine v času, ko vrednosti teh padejo. Denar se vam bo povračal skozi najemnino ali pa kasneje preko prodaje, ko se bodo cene nepremičnin znova dvignile.

Morda še en nasvet za vse tiste, ki se danes sprašujete, kam investirati denar v času recesije. Investirajte ga v naložbe, ki na noben način niso odvisne od velikih gospodarskih nihanj. Če ne veste, kaj točno imamo v mislih, naj namignemo na valutno trgovanje, s katerim je v času krize zaradi velikih nihanj moč kar spodobno oplemenititi svoj denar. Sicer ne gre za najenostavnejše trgovanje, a je vsekakor vredno vašega časa in vloženega truda.

The post Kam investirati denar v času recesije? appeared first on ZES.si.

V nadaljevanju smo za vas pripravili 5 učinkovitih nasvetov za varčevanje denarja. Če jih boste upoštevali, boste po vsej verjetnosti že čez nekaj mesecev prav ponosni nase. Počutili se boste svobodnejše, saj boste vedeli, da imate na zalogi več denarja kot kdajkoli prej.

1. Zmanjšajte stroške

Še posebej pri večjih nakupih morate biti previdni. V prvi vrsti je pomembno, da med seboj primerjajte več ponudnikov in se izognite zaletavim nakupom. Obenem ne smete zanemariti niti manjših nakupov.

Primerjajte pogoje ponudnikov interneta, telefona, elektrike in podobnih storitev, ki jih morate plačevati mesečno. Če najdete boljšega ponudnika, ga zamenjajte s prejšnjim. Nikakor ne nasedajte temu, da je zamenjava katerega koli ponudnika zapletena in težka. Vedno glejte na to, da se računica izide v vaš prid.

2. Izdelajte si finančni koledar

Zagotovo ste že kdaj pozabili plačati katero od položnic, kjer ste morali kasneje plačati še stroške opomina. Čeprav se vam morda niso zdeli previsoki, bi lahko vseeno ta denar privarčevali. Če se vam to dogaja pogosto in niti ne veste več, ali ste plačali vse položnice ali ne, je skrajni čas za izdelavo finančnega koledarja.

Na finančni koledar si lahko zabeležite vse datume zapadlosti posameznih položnic. Na ta način vam nobeno plačilo položnice ne bo “ušlo”, na dolgi rok vam to lahko prinese kar nekaj prihranjenega denarja.

3. Določite si proračun

Ste že slišali za fiksno razmerje porazdelitve potrošnje 50/30/20? To razmerje vam narekuje, da naj gre polovica vašega zaslužka za nujne izdatke, tretjino lahko namenite nenujnemu trošenju, preostanek pa namenite varčevanju.

4. Uporabljajte zgolj gotovino

Plačevanje z gotovino je za vsakogar veliko pregledneje kot pa plačevanje s karticami, kjer nimate niti pravega občutka, koliko ste zapravili. Šele ko pogledate na račun, ugotovite, da ste ponovno pretiravali.

Priporočamo vam, da na začetku meseca dvignete tolikšno količino denarja, kot ga glede na proračun lahko zapravite. Le na ta način boste namreč ostali znotraj začrtanih meja.

5. Finance spremljajte sprotno

Če si boste na dan vzeli le nekaj minut za to, da boste v miru preverili, koliko ste zapravili čez dan, boste imeli nenehen in dober nadzor nad financami. Obenem boste lahko kaj hitro opazili morebitne težave in jih še pravočasno odpravili.

V tem primeru vam lahko koristno pomaga pametni telefon, na katerega si boste namestili aplikacijo, ki vam bo olajšala delo.

The post 5 nasvetov za uspešno varčevanje denarja appeared first on ZES.si.

Kako pa je bilo z denarjem nekoč? Marsikdo je mnenja, da so zgodnje civilizacije poznale zgolj blagovno menjavo ali trgovale na primer za školjke, govedo in žito, vendar ni povsem tako. Denar so poznali že okoli leta 700 pred našim štetjem na področju današnje Turčije, prvi kovanci pa so bili izdelani iz srebra in brona. Njihova vrednost je bila določena z njihovo težo, da gre za pristne kovance pa je potrjeval žig mestne državice oziroma kralja.

Bankovci so se pričeli uporabljati precej kasneje, saj izdelava papirja v večini sveta ni bila razvita tako zgodaj kot so bili pridobivanje kovin in kovnice. V Evropi smo dobili papirnati denar šele ob koncu srednjega veka, že pred tem pa so imeli nekakšne papirnate vrednostne papirje Kitajci – namesto, da bi potovali z veliko vsoto težkih kovancev, so tako lahko šli na pot s papirnatim potrdilom o svojem denarju. Tudi prvi evropski bankovci so bili dejansko »vrednostni papirji«, predstavljali pa so potrdilo zlatarjev o tem, koliko zlata oziroma v kakšni vrednosti ga ima neka oseba pri njih shranjenega. Da bi bankovci postali splošno plačilno sredstvo, ki ga lahko unovčimo povsod, pa je seveda trajalo še kar nekaj časa.

»Umik« denarja kot najbolj razširjenega plačilnega sredstva se je pričel po drugi svetovni vojni oziroma leta 1950, ko je ameriški poslovnež kot prvi v restavraciji plačal s plačilno kartico Diners. To je napovedalo razvoj tako imenovanega »plastičnega denarja«, pri katerem ponovno ni potrebno nositi s seboj bankovcev in kovancev različnih vrednosti, temveč »plastika« zagotavlja le potrdilo, da imamo na voljo dovolj denarja za plačilo – enako kot so nekoč zagotavljala potrdila pri Kitajcih in pri evropskih zlatarjih. Doba »fizičnega« denarja je tako pričela veneti, kar so še bolj pospešile sodobne tehnologije, ki že ponujajo še bolj sodobna plačilna sredstva, na primer bitcoin.

The post Kratka zgodovina denarja appeared first on ZES.si.

Ali davčna blagajna odpade, če ste iznajdljivi?

Elegantna rešitev za marsikaterega spretnega podjetnika se je zdela odločitev za plačevanje s kreditnimi karticami ali preko plačilnih sistemov, kot je PayPal, saj tako ni opravka z gotovino. Vendar je davčna blagajna pri njiju kljub temu potrebna – ne gre namreč za plačila naravnost na transakcijski račun, za katera je ne potrebujete. Tudi v primeru, da imate na primer spletno prodajalno, je treba za vsako prejeto plačilo še vedno izstaviti račun, ki mora biti tudi davčno potrjen. Plačilo s plačilno, kreditno kartico, PayPalom in podobno se v primeru uporabe davčnih blagajn torej ne šteje za negotovinsko.

Komu se potrjevanje računov odpiše?

V prvi vrsti so davčne blagajne nepotrebne za tiste »velike« nosilce, pri katerih govorimo o neki kontinuirani porabi, ki je izmerljiva. Dobava električne energije, dobava zemeljskega plina, internet in podobno že spadajo sem. Prav tako ni davčno potrjenih računov za prodajo na avtomatih, za vplačila listkov za igre na srečo, pri prodaji periodičnega tiska, polnjenju telefonskih kartic neposredno preko omrežja, pri prodaji znamk, sodnih kolekov, vrednotnic, vozovnic za avtobuse, vlake in žičnice.

Res je, marsikaterega podjetnika ali prodajalca to pošteno jezi – majhna podjetja bodo morala skrbeti za davčno potrjene račune, pošti, železnicam, elektru in podobno pa tega ni treba.

Brez davčne blagajne bodo lahko shajali tudi nekateri »majhni«, na primer tisti, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, prav tako pa kmetje, čebelarji in gozdarji za prodajo osnovnih izdelkov. To pomeni, da so jabolka, med in les na nepotrjenem računu, jabolčni sok, medenjaki in leseno ostrešje pa že na računu, izdanem z davčno blagajno. Mnenje, da branjevka davčne blagajne za prodajo doma pridelanih izdelkov ne potrebuje, torej drži le do neke mere – če so ti izdelki že predelani, je davčna blagajna kljub temu nujna.

Zagotovo so davčne blagajne najbolj problematične za tiste, ki opravljajo svojo prodajo od vrat do vrat oziroma na terenu, kamor velja poleg akviziterjev prišteti tudi zavarovalniške zastopnike in celo poštarje, ki nam dostavljajo pošiljke s plačilom po povzetju.

The post Kdo ne potrebuje davčne blagajne? appeared first on ZES.si.