Poslovne analize

Sekcija za poslovne analize

Tukaj si lahko prenesete program za 17. strokovno posvetovanje O SODOBNIH VIDIKIH ANALIZE POSLOVANJA IN ORGANIZACIJE

Glavna naloga managerjev (ravnateljev) v podjetjih in drugih združbah je skrb za smotrno in usklajeno delovanje vseh zaposlenih, kar zagotavljajo s procesi planiranja, uveljavljanja in kontroliranja. Z metodološkega vidika ti procesi potekajo z odločanjem, pri čemer se proces odločanja začne s spoznavanjem predmeta (poslovanja, organizacije in/ali okolja združbe), o katerem odločamo, se nadaljuje z iskanjem možnih rešitev in nato zaključi z izbiro najboljše rešitve. Vsi, ki odločajo, še posebej pa tisti managerji, ki s svojimi odločitvami pogosto krojijo usode velikega števila ljudi, morajo torej najprej dobro spoznati predmet odločanja. To spoznavanje je sicer lahko tudi slučajno, vendar to v današnjem kompleksnem poslovnem okolju redko prinaša dobre rezultate. Prav je, da se zato vsaj o pomembnejših stvareh managerji odločajo tako, da je spoznavanje predmeta odločanja urejeno in sistematično. Tak proces pa imenujemo analiza, ki pomeni metodično spoznavanje predmeta odločanja z določenim namenom. Proces analize se začne z ugotavljanjem znakov oz. simptomov in nato nadaljuje z določitvijo vzrokov, ki so te znake povzročili. Številne empirične raziskave kažejo, da združbe analiz sploh ne izvajajo ali pa jih izvajajo neustrezno – bodisi prepozno, nenatančno ali nesistematično. Razloga za to sta predvsem dva: procesa analize bodisi ne razumejo ali pa se jim preprosto ne zdi dovolj pomemben. Posledično take združbe ne poznajo svojih prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, brez tega pa se ne morejo dobro odločati, kar ponavadi neugodno vpliva na njihovo uspešnost. Med osnovne naloge, ki si jih je že ob ustanovitvi zadala Zveza ekonomistov Slovenije, je nadaljnje izpopolnjevanje znanja njenih članov in drugih zainteresiranih. Temu izzivu je Zveza v letu 1994 na pobudo prof. dr. Slavke Kavčič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani sledila z ustanovitvijo Sekcije za poslovne analize. Temeljni namen Sekcije je bil in je še vedno prispevati k ustvarjanju in boljši uporabi znanja o analizi kot metodi urejenega in sistematičnega spoznavanja predmeta odločanja. Okrog tako opredeljenega izhodišča se je izoblikovalo jedro članov Sekcije za poslovne analize, ki so ga poleg pobudnice prof. dr. Slavke Kavčič sestavljali še prvi predsednik Sekcije, prof. dr. Miran Mihelčič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Rudi Rozman (predsednik Sekcije v obdobju 2003-2006), prof. dr. Danijel Pučko in prof. dr. Metka Tekavčič, vsi trije z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jožica Knez-Riedl z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, dr. Živko Bergant s podjetja ITEO svetovanje ter ga. Francka Fajdiga kot nepogrešljiva članica odbora za pripravo posvetovanja v okviru Sekcije. Kasneje so se k Sekciji priključili še nekateri drugi člani z akademskih vrst in poslovne prakse. Med drugimi sem se v začetku leta 2005 Sekciji pridružil tudi njen sedanji predsednik, doc. dr. Tomaž Čater z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. V Sekciji smo med možnimi oblikami delovanja izbrali letna strokovna posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije kot tisto obliko, s katero lahko največ prispevamo k izboljšanju znanj in premikom v miselnosti vseh tistih, ki morajo v svojem delu znotraj združb sprejemati odločitve o poslovanju in organiziranju. Do konca leta 2008 smo, začenši z letom 1995, izvedli že 14 takšnih posvetovanj (vsa so bila v septembru oz. oktobru v Portorožu). Na teh strokovnih posvetih, ki se jih je v povprečju udeležilo preko 80 strokovnjakov, od managerjev do analitikov v združbah, se je s svojim prispevki predstavilo več kot 150 različnih avtorjev, med katerimi so bili v večini managerji in strokovnjaki za analize v slovenskih podjetjih. Zavedamo se namreč, da lahko le tesno sodelovanje med akademiki in poslovno prakso pripomore k pospešenemu razširjanju analitskega znanja v slovenskem prostoru in tako prispeva h krepitvi raziskovalne in gospodarske moči naše države. Omenimo naj še, da smo ponosni, da so k udejanjanju namena Sekcije prispevali tudi strokovnjaki izven poslovnih in ekonomske vede, saj se zavedamo, da je uspešnost slovenskih združb odvisna ne le od poznavanja poslovnih in ekonomskih znanj, temveč tudi od organizacijskih, inženirskih, informacijskih, pravniških in drugih znanj.