Koordinacijski odbor ZES in ZRFRS
Pogled v preteklost naših simpozijev
Pogled v preteklost naših simpozijev
S 1. simpozijem leta 1965 smo prenesli v širši prostor zamisli sodobnega stroškovnega računovodstva, z 2. simpozijem leta 1969 zamisli sodobnega poslovodnega računovodstva in s 3. simpozijem leta 1971 zamisli sodobnega finančnega računovodstva. Ko so od tedaj dalje simpoziji postali letne prireditve, smo v njihovem okviru postopno začeli prenašati v širši prostor še zamisli sodobnih poslovnih financ (od 5. simpozija leta 1973 dalje) in zamisli sodobnega revidiranja (od 6. simpozija leta 1974 dalje), medtem ko smo zamisli sodobnega predračunavanja in analiziranja že od samega začetka šteli kot sestavino sodobnega računovodstva nasploh. Medtem ko sta prva dva simpozija imela še ožje naslove (1. simpozij o sodobnih metodah v stroškovnem računovodstvu, 2. simpozij o računovodskih informacijah kot podlagi za poslovne odločitve), je od 3. simpozija dalje (leta 1971) bil izbran širši naslov – simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, ki je na 6. simpoziju (leta 1974) bil razširjen na – simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah, na 30. simpoziju pa na – simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu, poslovnih financah in reviziji. Tako smo se približali tudi sedanjemu nazivu drugega soorganizatorja – Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Namen simpozijev je bil od samega začetka naslednji: v domačo prakso vnesti vsa tista strokovna dognanja v svetu, ki so pri nas uporabljiva, izmenjati najnaprednejše izkušnje, ki se pojavljajo v domači praksi, prenašati domačo teorijo v prakso in s problemi v praksi spodbujati nadaljnji razvoj domače teorije. Tako domačo teorijo kot tudi domačo prakso naj bi pripeljali do ravni, ki je običajna v svetu. Srečevali smo se sicer z domačimi predpisi kot omejujočim dejavnikom, vendar smo skušali v njihovem okviru pripravljati stroko na čas, ko bo sama lahko vplivala nanje ali jih celo nadomestila s svojimi stališči. Za pripravljanje okoliščin za takšen premik pa sta bila zlasti pomembna Kodeks računovodskih načel in Kodeks poklicne etike računovodij, ki sta bila spočeta na našem 4. simpoziju leta 1972, tega leta sprejeta s strani profesionalnih organizacij v Sloveniji in naslednjega leta še v ostalih jugoslovanskih republikah. Podobno sta bila pomembna še Kodeks poslovnofinančnih načel, spočet na našem 6. simpoziju leta 1974, in Kodeks etike finančnih delavcev, spočet na našem 7. simpoziju leta 1975, ki sta prav tako našla svojo pot v vse jugoslovanske republike. S temi kodeksi smo vplivali najprej na spremembo načina razmišljanja v stroki, v začetku devetdesetih let pa na začetke nastajanja profesionalno oblikovanih standardov, ki so začeli zamenjavati dotedanje predpise.Takšna notranja rast stroke se je začela razvijati na naših simpozijih in kasneje dalje v okviru Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije v Beogradu s strani male skupine entuzijastov privedla do tega, da je Zakon o računovodstvu iz leta 1989 dal pooblastila omenjeni zvezi, da samostojno določa računovodske standarde kot nadaljevanje računovodskih načel, Zakon o finančnem poslovanju iz istega leta pa, da samostojno določa še finančne standarde kot nadaljevanje poslovnofinančnih načel, s čimer se lahko ukine sprejemanje strokovnih predpisov v skupščini, v vladi ali v ministrstvu za finance. Na takšni podlagi smo kasneje začeli graditi ureditev tudi v samostojni republiki Sloveniji, nakar je za oblikovanje standardov bil pooblaščen Slovenski inštitut za revizijo.
Pogled v prihodnost naših simpozijev
Naši simpoziji so postali tradicionalne prireditve, ki jih nameravamo na enak način gojiti tudi v prihodnosti.
Ob vsakem simpoziju izdamo zbornik referatov. Referati so zbrani iz treh strokovnih področij (računovodskega, revizijskega in poslovno-finančnega) ter ena ali več okroglih miz. Referati so rezultat raziskovalnih prizadevanj avtorjev in podlaga za diskusijo na posameznih simpozijih. Simpozij pa bo uresničeval svoj splošni namen, ki je bil že od nekdaj označen kot: prenašati svetovne in domače teoretske dosežke v čim širše praktično delovanje stroke in s tem dvigniti njeno raven.
Organiziranost
Koordinacijski odbor za organizacijo simpozijev od leta 1971 dalje tvorita Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Koordinacijski odbor je izvoljen za dvoletno obdobje in mu izmenično predseduje dve leti predstavnik ene Zveze in nato dve leti predstavnik druge Zveze, predsednik Programske komisije pa je od samega začetka leta 1965 do danes isti.
Predsednik programske komisije KO ZES in ZRFRS
Prof. dr. Ivan Turk




del.icio.us
Digg
Technorati
Komentarji (0 Objavljeno):
Objavi svoj komentar